Podpišite pobudo za dopolnitev in spremembo Ustave.
Imam digitalno potrdilo
V kolikor imate digitalno potrdilo oz. digitalni podpis lahko podpišete pobudo takoj zdaj. V Sloveniji imamo znane 4 vrste digitalnih potdil: SIGEN-CA, Poštarca, AC NLB, Halom CA.
Nimam digitalnega potrdila
V kolikor nimate digitalnega potrdila, lahko podpišete pobudo na kateri koli upravni enoti v Sloveniji. Preverite kako.
V kolikor ne veste o čem se gre, vas vabim, da nadaljujete z branjem. Ta dva gumba vas čakata tudi na koncu te strani.
Vam pa zagotavljam, da je zelo pomembno in nujno! Brezplačno je, vrednost pa neprecenljiva.
Nova pobuda za spremembo Ustave RS se razlikuje od prejšnjih. V čem?
VSEBINA NOVE POBUDE
POVZETEK
1. Zakaj podpisati pobudo za spremembo Ustave RS?
- Oblastne strukture se ponovno igrajo s suverenostjo in neodtujljivo pravico slovenskega naroda do samoodločbe (3. člen Ustave)
- V Sloveniji ima oblast ljudstvo
2. Vstop v EU in sprejem novega Ustavnega zakona člen 3.a
3. Vsebina ustavnega zakona
Sprememba 90. člena
Podpišite pobudo zdaj!
- Z digitalnim podpisom
- Brez digitalnega podpisa
POVZETEK
Nova pobuda za spremembo Ustave RS je nastala zaradi strahov in pripomb, da bi črtanje 3.a člena pomenilo prihod tuje vojske na meje Slovenije (katere tuje, če smo člani NATO organizacije?), da bomo izgubili trge, gospodarstvo bo propadlo, davki bodo zrasli v nebo in podobno. Prav tako sem pobudo pripravila z dodatnim zavedanjem o pomenu Temeljne ustavne listine o neodvisnosti in samostojnosti RS, poleg pomena plebiscitarne odločitve 1990.
Če smo Slovenci takrat, ko smo se odločali za vstop evropsko skupnost, videli EU kot organizacijo, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države in podobnih, se je v zadnjih letih pokazalo, da so ti postulati demokratične, pravne in svobodne skupnosti v razpadanju in da Evropska unija ni skupnost enakopravnih držav, temveč povsem nekaj drugega.
Ta trditev se pokaže kot resnična predvsem v spreminjanju načina delovanja različnih sistemov na svetovni ravni in državni ravni, predvsem na področju zdravstvenega sistema, najbolj očitna pa je zloraba in manipulacija držav območja, ki ga pokrivata Evropska unija in v zadnjem času tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Državljani Republike Slovenije imamo pravico, da se na stanje v lastni državi na podlagi pravice do neposredne demokracije odločimo, ali bomo še podpirali in sodelovali pri ukinjanju človekovih pravic in svoboščin in pri zlorabi represivnih metod režima za obvladovanje prebivalstva. Načel, ki so pogoj za prenos dela suverenosti na mednarodne organizacije, te organizacije ne spoštujejo več.
Zato je čas je, da ponovno odločamo o lastni usodi in o usodi naših otrok. Pobuda za dopolnitev I. poglavja s 3.b in 3.c členom in spremembo 3.a in 90. člena Ustave RS je utemeljena. Predlagam, da volivci preko podpisov na upravnih enotah ali preko digitalnega podpisa izrazijo mnenje, ali se s spremembami Ustave v pobudi strinjate.
Naj ponovno dodam, da ima slovenski narod pravico in dolžnost, da zaščiti sebe, svoje otroke, svojo zemljo, zrak in vodo ter celotno domovino na način, ki bo nesporen izraz svobodne volje in suverenosti človeka, državljana in naroda.
Če bomo sprejeli pobudo z najmanj 30.000 podpisi volivcem bomo kot ljudstvo resnično oblikovali novo zavest, da lahko mi, LJUDJE, vplivamo na našo sedanjost in prihodnost. Vrnili si bomo suverenost in posledično svobodo vsem ljudem, ki živimo v Sloveniji.
Z dopolnitvijo kot jo predlagam v pobudi, bi slovenskemu narodu vrnili, kar so poslanci prenesli na mednarodno organizacijo EU, NATO in ne bi imeli strahu, da bodo prenesli izvrševanja suverenih pravic še na kakšno mednarodno organizacijo, ki ne izpolnjuje pogojev, na primer WHO.
S spremembami Ustave RS bo slovenski narod ponovno pridobil pravico do svobodnega in suverenega odločanja o svojem življenju, narodovi volji, ohranjanju in varovanju naravnih virov in izgradnji družbe oziroma skupnosti, ki bo sledila skupno dogovorjenim ciljem prosperitete domovine in države.
Na ta način vrnjena suverenost in svoboda bo slovenskemu narodu pokazala, da nobena žrtev v teh letih ni bila zaman, ker smo enotni v zahtevi po svobodnem in suverenem odločanju o življenju vseh državljanov in prebivalcev Republike Slovenije na temeljenjih pravne, demokratične in socialne države enakopravnih ljudi, ki ustvarjajo prihodnost s sodelovanjem, spoštovanjem in enotnostjo.
Vrnjeni svoboda in suverenost sta temelja sedanjosti in bodočnosti slovenskega naroda in slovenske države.
Zakaj podpisati novo pobudo za spremembo Ustave?
Spoštovani,
odločila sem se, da na tej strani natančno obrazložim, zakaj sem pripravila novo pobudo za spremembo Ustave RS. Odločila sem se predvsem zato, da dobimo mi, LJUDJE, volivci, možnost, da sami odločamo o sebi.
Samo spomnila bi, da smo se Slovenci na plebiscitu v veliki večini odločili za samostojno državo...
Potem pa smo pozabili, da je treba lastno državo spoštovati, jo ljubiti in ohranjati. Pozabili smo gledati oblastnikom pod prste. In smo naredili vse, da bi šli v Evropo. Oblast in ljudje nismo imeli svoje vizije… Evropa je bila rešitev. Pa je to zares bila? Sedaj šele lahko vidimo, kdor vidi.
VSEBINA NOVE POBUDE
Predlagam naslednje spremembe Ustave RS
I. Prvi stavek drugega odstavka 3.a člena se spremeni tako, da se glasi:
3.a člen
»Pred ratifikacijo mednarodne pogodbe iz prejšnjega odstavka mora državni zbor razpisati referendum. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Državni zbor je vezan na izid referenduma za čas njegovega mandata.«
II. Za 3.a členom se doda nov 3. b člen, ki se glasi:
3.b člen
»Državni zbor v roku šestih mesecev po konstituiranju z več kot polovico glasov vseh poslancev ugotovi, ali mednarodne organizacije iz prvega odstavka prejšnjega člena še izpolnjujejo pogoje za prenos izvrševanja dela suverenih pravic.
Postopek ugotavljanja ali mednarodne organizacije dejansko temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, na podlagi določil te ustave, mednarodnih konvencij in deklaracij, katerih podpisnica je RS, se določi s posebnim zakonom, ki ga Državni zbor sprejme po rednem postopku s sodelovanjem strokovne in splošne javnosti.
Če Državni zbor ugotovi, da mednarodne organizacije, ki jim je Republika Slovenija prenesla izvrševanje dela suverenih pravic, ne izpolnjujejo pogoja iz prvega odstavka 3.a člena, ustanovi posebno delovno skupino, ki pripravi predlog za izstop iz take mednarodne organizacije.«
III. Za 3.b členom se dodat nov 3.c člen, ki se glasi:
3.c člen
»Državni zbor mora razpisati referendum, na katerem se volivci odločijo, ali ima Republika Slovenija še vedno interes biti članica mednarodne organizacije, ki ne temelji več na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ki so temelj Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS in Ustave RS.
Pobudo za začetek postopka iz prejšnjega odstavka tega člena lahko poda vsak volivec, ki v 60 dneh zbere 35.000 podpisov volivcev, in jih predloži Državnemu zboru v 30 dneh po preteku roka. Pobuda mora vsebovati uraden naziv mednarodne organizacije, za katero se zahteva razpis referenduma ter seznam za preverjanje verodostojnosti podpisov in obstoja podpisnikov. Seznam vsebuje osebne podatke podpisnikov, ki podpirajo pobudo, in sicer: osebno ime, datum rojstva, naslov in občina stalnega prebivališča, lastnoročni podpis in datum podpisa.
Ko volivci na referendumu odločijo, da mednarodne organizacije ne izpolnjujejo pogojev iz 3.a člena, Državni zbor prične postopek za izstop iz teh organizacij.«
IV. 90. člen se spremeni tako, da se glasi:
90. člen
»Državni zbor lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, razpiše referendum. Državni zbor je vezan na izid referenduma.
Državni zbor lahko razpiše referendum iz prejšnjega odstavka na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali štirideset tisoč volivcev.
Državni zbor mora razpisati referendum, kadar poslanci ali vlada predlagajo prenos suverenosti ali kadar se spreminjajo ali omejujejo pravice iz poglavja II. Človekove pravice in temeljne svoboščine.
Kadar predlog iz prejšnjega odstavka na referendumu ni sprejet, Državni zbor v tistem mandatu ne more razpisati referenduma o isti vsebini.
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico.
Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
Referendum se ureja z novim zakonom, ki ga sprejme državni zbor s kvalificirano dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.«
Obrazložitev k posameznemu členu
1. Sprememba 3.a člena
3.a člen Ustave določa, da Državni zbor lahko razpiše referendum pred ratifikacijo mednarodne pogodbe iz prvega odstavka tega člena. Predlog je, da se beseda »lahko« nadomesti z besedo »mora«.
V obdobju od sprejema tega člena se je pokazalo, da Državni zbor tega določila ni nikoli uporabil. Ta celotni 3.a člen naj bi bil tako imenovani »evropski člen« namenjen le za pristop k Evropski uniji. Vendar je bil ta člen uporabljen tudi za pristop k vojaški zvezi NATO, zato se lahko zgodi, da bodo še nastajale zahteve za dodaten prenos izvrševanja suverenih pravic.
Ker se je situacija v svetu spremenila, je potrebno, da imamo državljani, in volivci možnost, da se o dodatnih prenosih izvrševanja suverenosti odločamo na način, ki je opredeljen v Ustavi. Nobena predhodna odločitev Državnega zbora ne more biti dokončna brez možnosti, da se volivci v novih okoliščinah odločijo drugače.
Določilo, da je volja volivcev, izražena na referendumu omejena na mandat Državnega zbora, pomeni, da se lahko situacija po izvolitvi novega DZ spremeni in je zato možno volivcem priložnost za drugačno odločitev.
2. Dodan nov 3.b člen
Dodani 3.b člen zapolnjuje pravno praznino, ko in če se izkaže, da mednarodne organizacije, na katere je Republika Slovenija prenesla izvrševanje dela suverenih pravic ne izpolnjujejo več pogoja, pod katerim so jim bile te pravice dane v izvrševanje.
Ker 3.a člen ni predvidel, da bi bilo možno, da mednarodne organizacije ne bi več izpolnjevale pogoja prenosa dela suverenosti, je treba v Ustavi opredeliti možnost, da se volivci ponovno izrečejo tudi o že odločenih prenosih dela suverenosti.
Ustava je v 3.a členu le določila prenos izvrševanje dela suverenih pravic, brez možnosti, da se ugotovi, kdaj, kako in na kakšen način lahko Državni zbor preverja izpolnjevanje pogoja iz prvega odstavka 3.a člena.
Novoizvoljeni Državni zbor mora imeti pravico in dolžnost, da preverja izpolnjevanje pogoja in na ta način zaščititi interese državljanov in prebivalcev ter Republike Slovenije kot celovite svobodne in suverene države.
3. Dodan nov 3.c člen
Dodatni 3.c člen daje možnost 35.000 volivcem, da sprožijo pobudo in nato na referendumu odločijo, ali mednarodne organizacije, ki jim je Republika Slovenija s 3.a členom prenesla izvrševanja dela suverenih pravic, še izpolnjujejo pogoj spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države. Ustava kot temeljna listina, ki varuje človekove pravice in svoboščine, državljane in državo pred samovoljo oblasti, mora omogočiti volivcem pravico, da sami izrazijo svojo voljo v skladu z načeli demokratičnosti, torej preko neposredne demokracije v skladu s 3. členom ustave.
Postopek osamosvajanja Republike Slovenije je temeljil na široki javni razpravi, na plebiscitu je bila jasno izražena volja volivcev, sprejeta je bila Temeljna listina in Ustava RS s Preambulo. Volja Slovencev in osamosvojitveni dokumenti kažejo na to, da je slovenska državnost in ustavnost obsegata suverene pravice in dolžnosti, o katerih odločata skupaj slovenski narod in vse slovensko ljudstvo na podlagi neodtujljive pravice slovenskega naroda do samoodločbe.
Na tej podlagi lahko narod in ljudstvo kot suverena nacija odločita, da bosta prenesla suverene pravice svoje države na organe mednarodnega subjekta. Lahko pa odločita, da bosta tako prenesene suverene pravice prenesla nazaj v pristojnost lastne države. O tem lahko verodostojno odločijo le volivci na referendumu, saj je to odločitev, katere posledice nosijo vsi ljudje več let.
4. Sprememba 90. člena
Načelo demokracije med drugim vsebuje tudi načelo neposrednega sodelovanja državljanov pri izvrševanju skupnih zadev in na načelo posredne demokracije, ko državljani na volitvah preko političnih strank izbirajo svoje predstavnike v zakonodajni organ, ki nato odloča o skupnih zadevah.
Neposredna demokracija se izvaja preko instituta referendum in preko instituta ljudska iniciativa.
Referendum je najpomembnejša oblika neposredne demokracije in omogoča neposredno odločanje volivcev o ustavi, zakonih ali drugih pravnih aktih na državnem in lokalnem nivoju. Prav v pravici do referenduma je skrita pravica in dolžnost volivcev, da o zadevah, ki so pomembne za življenje in delo, za delovanje družbe in države in ohranjanje suverenega človeka in suverenega naroda odločajo sami z osebnim izjavljanjem in na ta način prevzamejo odgovornost za svojo odločitev ter izvršujejo tudi ustavno pravico iz 44. člena Ustave RS.
Z Ustavnim zakonom je bil spremenjen tudi 90. člen Ustave RS (Uradni list RS, št. 47/13 z dne 31. 5. 2013).
S tem Ustavnim zakonom je predstavniško telo (zakonodajno telo = Državni zbor) onemogočilo pravico državljanov, da se o pomembnih zadevah življenja, bivanja in sodelovanja pri upravljanju države in ostalih, odločajo na način, ki je steber demokracije, to je z osebnim in neposrednim odločanjem in svobodnim izražanjem svoje volje.
Predstavniško telo ima svojo možnost in pristojnost odločanja na podlagi načel predstavniške demokracije in nima pooblastila vsega ljudstva, da onemogoči osebno izražanje in sodelovanje volivk in volivcev pri odločanju o svojem življenju, denarju, pogojih bivanja in ostalih življenjsko pomembnih zadevah človeka. Državni zbor sestavlja 90 predstavnikov političnih strank in dvotretjinska večina za spremembo ustave ne izkazuje volje državljanov, ki bi bila izkazana, če bi take spremembe spremljala referendumska odločitev volivk in volivcev.
Zato s pobudo za spremembo 90. člena Ustave RS in sprejemom ustavnega zakona ponovno vračam pravico vsakega volivca, da sproži pobudo za neposredno odločanje o svoji in prihodnosti bodočih rodov. Na ta način državljanom vračamo pravico do odločanja o sebi, suvereno in odgovorno, da podlagi svobodne volje svobodnega človeka. Ta pravica je že bila del pravnega reda Republike Slovenije.
a) Priključitev Evropski skupnosti
Vključevanje v to združbo (smo mislili, da je to družba enakopravnih in enakovrednih držav) je potekalo nekaj let, vmes smo popravljali zakone in druge predpise, za katere nam je bilo rečeno, da niso v skladu s pravili demokracije, pravne in socialne države, preprečevanja korupcije in podobno. Popravljanje in prilagajanje je potekalo na način, da so »naši« vrli predstavniki le sprejemali nove in nove zakone in predpise in se prilagajali »sugestijam« Evrope, brez kritične in zavedne misli, kaj vse to pomeni za slovenski živelj tukaj, v novi državi.
Slovenci smo slepo sledili vsem birokratom, ki so se bratili z Brusljem, in poslušali, kako se nam bosta cedila med in mleko, ko bomo del evropske skupnosti narodov. Redkokdo se je spraševal, če je to, kar nas prepričujejo izvoljenci, res dobro za nas.
Po dolgih letih usklajevanja zahtev Bruslja, ki so bile včasih popolnoma neživljenjske za naše razmere, je prišel čas, ko je Evropa milostno ugotovila, da bo sprejela še nekaj držav iz Vzhodne Evrope v svoj krog. Ta vstop je bil pogojen s tem, da Slovenija penese izvrševanje dela su vernih pravic na mednarodne organizacije (katere?).
Tedaj se je pričelo ugotavljanje, ali Ustava RS sploh dovoljuje prenos pravice suverene države na kak tuj subjekt, organizacijo ali mednarodno obliko združevanje.
b) Obrazložitev pomenov
Za lažje razumevanje besedila bom v naslednjem delu obrazložila pomen naslednjih besed:
– pojem suveren,
– suveren Človek,
– suverenost države in
– suverenost ljudstva.
Beseda “suveren” izhaja iz latinske besede superanus, kar pomeni super, nad, iznad, neomejeni gospodar, samodržec; vladar, največji, najvišji, vrhovni, neomejen, nesporen. Prvotno je to naziv za absolutnega monarha, ki je imel vso oblast v neki deželi (državi). Zato se še vedno za državne poglavarje uporablja tudi beseda suveren (kralj, car, cesar).
Suvereniteta izhaja iz francoščine in pomeni vrhovna oblast, neomejena oblast, popolna državna neodvisnost, nesporna oblast, suverena država je svobodna in neodvisna država.
Pravni terminološki slovar:
Suveren: 1. neodvisen, samostojen: suveren narod; suverena država; suverena enakost članic OZN. 2. vrhoven, najvišji: suverena oblast, pravica; uresničevati suverene pravice
Suverenost: neodvisnost, samostojnost: državna, finančna, gopodarska suverenost: narodna suverenost; ozemeljska, personalna, pravna, teritorialna suverenost; zunanja suverenost neodvisnost ene države od drugih; suverenost ljudstva, naroda.
Še dodatna razlaga pojma suveren: Fran/iskanje/suveren.
2. Vstop v EU in sprejem novega Ustavnega zakona člen 3.a
Državljani Slovenije smo si s tretjim členom Ustave zapisali, da je Slovenija država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe slovenskega naroda.
Z odločitvijo, da Slovenija postane kandidatka za vstop v EU, se je začel proces spreminjanja Ustave. Prva sprememba je bila 1997, ko je bil spremenjen 68. člen, ki ureja lastninsko pravico tujcev na premičninah.
Ustavno sodišče je s stališčem, da tedanja Ustava ne omogoča vstopa Slovenije v EU, je z Mnenjem o ustavnosti Evropskega sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in evropskimi skupnostni in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske Unije, na drugi strani, Uradni list RS, št. 40/1997, z dne 4. 7. 1997, v VII. točki, potiho napovedalo potrebo po spremembi Ustave zaradi vstopa v EU.
Začel se je postopek spremembe ustave, ki se je zaključil s sprejemom Ustavnega zakona (Uradni list RS, št. 242002).
3. Vsebina ustavnega zakona
Ta Ustavni zakon je torej dodal 3.a člen v Ustavo RS, ki se glasi:
»V ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 in 66/2000) se za 3. členom doda nov 3.a člen, ki se glasi:
a) 3.a člen
Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot.
Pred ratifikacijo mednarodne pogodbe iz prejšnjega odstavka lahko državni zbor razpiše referendum. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Državni zbor je vezan na izid referenduma. Če je bil referendum izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati.
Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij.
V postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, vlada sproti obvešča državni zbor o predlogih takih aktov in odločitev ter o svoji dejavnosti. Državni zbor lahko o tem sprejema stališča, vlada pa jih upošteva pri svojem delovanju. Razmerja med državnim zborom in vlado iz tega odstavka podrobneje ureja zakon, ki se sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.“
b) Ustavni zakon je spremenil tudi 47. člen Ustave
47. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti ali predati, razen če obveznost izročitve ali predaje izhaja iz mednarodne pogodbe, s katero Slovenija v skladu z določbo prvega odstavka 3.a člena prenaša izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo.“
Tukaj je bil že uporabljen nov 3.a člen, ki govori o obveznosti izročitve državljana Slovenije…
c) Ponovno je bil spremenjen 68. člen Ustave:
68. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor.“
Dejstvo je torej, da 3.a člen vpliva na vsa področja človekovega življenja v Sloveniji. Prav tako na podlagi podrobnega pregleda določil tega člena, torej 3.a člena lahko ugotovim, da se Slovenci ne zavedamo, da nam je prav zaradi tega člena odvzeta pravica do samoodločevanja o lastnih zadevah.
4. Podrobna analiza odstavkov 3.a člena
Če nov člen 3.a pogledamo zelo natančno, je treba analizirati vsak odstavek posebej.
a) Prvi odstavek pravi:
Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot.
V pobudi za črtanje 3.a člena Ustave RS ugotavljam, da 3.a člen predstavlja nevarnost, ki lahko pripelje do izgube lastne države, saj so se dogajanja v času po sprejemu tega člena usmerila v popolno podrejanje mednarodnim organizacijam in skupnostim, ki ne sledijo temeljnemu načelu poštenega in enakopravnega povezovanja za izboljšanje kakovosti življenja, ohranjanju ustavno in mednarodno zagotovljenih človekovih pravic in svoboščin, varovanju pravne države in pravne varnosti, ustavnosti in zakonitosti in drugih načel pravne, demokratične in socialne države.
Ugotovitev, da mednarodne organizacije in skupnosti ne izpolnjujejo pogoja, pod katerim je 3.a člen veljaven, je dejanska, saj so pravice in svoboščine človeka in državljana, ki jih zagotavljajo mednarodne deklaracije in resolucije od nastopa vlade13. marca 2020 zlorabljene, poteptane in zanikane.
Pri uporabi prvega odstavka 3.a člena Ustave RS je posebno pozornost poleg pogoja, potrebno upoštevati besedo »lahko«. Ta beseda pomeni, da Slovenija lahko, ne pa nujno z mednarodno pogodbo prenese dela suverenih pravic na druge subjekte.
Torej je čas, da se zavemo, da se prvi odstavek 3. a člena lahko uporablja pod pogojem zagotavljanja spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države.
b) Drugi odstavek omenjenega člena se glasi:
»Pred ratifikacijo mednarodne pogodbe iz prejšnjega odstavka lahko državni zbor razpiše referendum. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Državni zbor je vezan na izid referenduma. Če je bil referendum izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati.«
Če smo pozorni, nam 3.a člen omogoča, pravzaprav omogoča Državnemu zboru, da pred ratifikacijo (to je pred sprejemom mednarodne pogodbe razpiše referendum). V času od uveljavitve tega člena v Ustavi RS, zakonodajalec, to je Državni zbor še ni razpisal referenduma pred ratifikacijo mednarodne pogodbe iz prvega odstavka. To pomeni, da je so poslanci od sprejema tega člena odgovorni za vse škodljive in zavajajoče mednarodne pogodbe, saj niso uveljavili z Ustavo zagotovljene pravice za razpis referenduma, ki bi ga lahko razpisali in dovolili volivcem, da se izjasnijo o takih pogodbah, s katerimi je Državni zbor samovoljno oddajal suverenost slovenskega ljudstva v roke tujih korporacij in organizacij.
c) Tretji odstavek 3.a člena pravi:
»Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij.«
V tem členu je jasno navedeno, da so pravni akti in odločitve mednarodnih organizacij, na katere je Slovenija prenesla izvrševanje dela suverenih pravic na hierarhični lestvici pravnih aktov nad pranim redom Republike Slovenije, saj se uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij, ki pa ni nujno, da so skupnosti držav kot je EU, temveč so lahko le mednarodne organizacije kot OZN ali SZO ali mednarodne korporacije. V tem primeru Slovenija, tudi če se dogajajo zlorabe, nima pravice uporabiti svoji predpisov.
d) Zadnji odstavek 3.a člena pravi:
»V postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, vlada sproti obvešča državni zbor o predlogih takih aktov in odločitev ter o svoji dejavnosti. Državni zbor lahko o tem sprejema stališča, vlada pa jih upošteva pri svojem delovanju. Razmerja med državnim zborom in vlado iz tega odstavka podrobneje ureja zakon, ki se sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.“
Zakon , ki ureja razmerja med državnim zborom in vlado je bil sprejet, vendar bi za razumevanje odnosa oziroma odnosov potrebovali konkretno analizo.
POZOR: ČAS ZA PODPIS POBUDE JE 06.04.2023. POTREBUJEMO 30.000 PODPISOV. PODPIŠITE POBUDO ZDAJ!
No, zdaj ko veste, da je to nujno za vse nas, vas vabim da pobudo tudi podpišete. Spodaj preverite kako.
Brezplačno je, vrednost pa neprecenljiva.
Podpišite pobudo za spremembo 3a.člena Ustave.
Imam digitalno potrdilo
V kolikor imate digitalno potrdilo oz. digitalni podpis lahko podpišete pobudo takoj zdaj. V Sloveniji imamo znane 4 vrste digitalnih potdil: SIGEN-CA, Poštarca, AC NLB, Halom CA.
Nimam digitalnega potrdila
V kolikor nimate digitalnega potrdila, lahko podpišete pobudo na kateri koli upravni enoti v Sloveniji. Preverite kako.
Ne oklevajte, časa je le do 06.04.2023. Ja malo časa, ampak nam bo uspelo. Srčno verjamem. Podpišite zdaj!